Dan slovenske carine v znamenju novega obdobja evropske carinske unije

Danes obeležujemo dan slovenske carine in pomembno vlogo carinske službe pri varovanju ljudi, gospodarstva ter finančnih interesov Slovenije in Evropske unije. Carina preprečuje vstop nevarnega in nedovoljenega blaga ter hkrati omogoča nemoten pretok zakonite trgovine. Z razvojem mednarodne trgovine, hitrim porastom e-trgovine in novimi varnostnimi izzivi se njena vloga nenehno spreminja. Letošnji dan slovenske carine zaznamuje pomemben mejnik, saj sta se z evropsko uredbo 19. septembra začela vzpostavljati novi Carinski zakonik Unije in Evropski carinski organ. To pomeni začetek novega obdobja evropske carinske unije.

Eden ključnih elementov reforme je ustanovitev Evropskega carinskega organa (EUCA) s sedežem v francoskem Lillu. Organ bo podpiral in povezoval carinske uprave držav članic, skrbel za upravljanje tveganj na ravni EU, določanje prednostnih področij nadzora ter usklajevanje odzivov na krizne razmere. Z delovanjem bo začel leta 2027, po načrtih pa bo imel približno 250 zaposlenih. EUCA bo upravljal tudi skupno digitalno okolje za carinske podatke. Gospodarski subjekti bodo lahko carinske in produktne podatke oddali prek ene skupne platforme namesto prek do 27 nacionalnih sistemov, carinski organi pa bodo imeli dostop do skupnih podatkov o trgovinskih tokovih in dobavnih verigah v realnem času. Evropska komisija ocenjuje, da bi postopna zamenjava nacionalnih informacijskih sistemov lahko državam članicam prihranila več kot dve milijardi evrov operativnih stroškov na leto.

Uvajanje novega podatkovnega okolja bo postopno. Za področje spletne trgovine bo uporaba obvezna od 1. julija 2028, od leta 2031 bo na voljo širšemu krogu gospodarskih subjektov, od 1. marca 2034 pa bo postalo enotna obvezna vstopna točka za vse gospodarske subjekte pri uvozu in izvozu blaga v EU. Reforma pomeni pomemben korak k bolj povezani, digitalni in podatkovno podprti evropski carinski uniji. Spremembe bodo pomembno vplivale tudi na delo slovenske carine, zato Finančna uprava aktivno sodeluje pri pripravah na izvajanje nove zakonodaje in vzpostavljanju novega evropskega carinskega sistema.

Na vse večji obseg dela kažejo tudi podatki za leto 2025. Slovenska carina je sprejela skoraj 1,15 milijona carinskih deklaracij z več kot 2,58 milijona blagovnih postavk. To je 11,4 odstotka več deklaracij in 8,3 odstotka več blagovnih postavk kot leto prej.

Podoben trend je še izrazitejši na ravni Evropske unije, predvsem zaradi hitre rasti e-trgovine. V EU je leta 2024 prispelo približno 4,6 milijarde pošiljk nizke vrednosti, torej blaga v vrednosti do 150 evrov, kar pomeni približno 12 milijonov paketov na dan. Do konca leta 2025 se je njihovo število povečalo že na skoraj 5,9 milijarde. Takšne pošiljke danes predstavljajo več kot 97 odstotkov vseh pošiljk, ki vstopajo v EU, zato postajajo učinkovito upravljanje tveganj, izmenjava podatkov in digitalizacija carinskih postopkov vse pomembnejši.